GABI REINHARDT 2014
"Vzgojeni, da se vidimo kot predmeti in da se postavljamo kot Drugi /.../, imamo zgodbo, ki po definiciji ne more biti samopredstavljiva za nas, zgodbo, ki z drugimi besedami ni zgodba, ampak mora postati zgodba.
In ne more postati zgodba drugače kot prek vezi branja, se pravi prek zgodbe Drugega (zgodbe, ki jo berejo druge ženske, zgodbe drugih žensk, zgodbe žensk, ki jo pripovedujejo druge), kolikor si to zgodbo Drugega kot našo lastno avtobiografijo še moramo natančno lastiti".1 (Felman, S. 1994. Kaj hoče ženska? Branje in spolna razlika. Baltimore: John Hopkins University Press, str. 14. )
"Biografija vsake ženske se začne v materinem telesu" je ena od izjav Gabi Reinhardt v njenem performansu, hibridu med - kot se v samorefleksivnem trenutku izrazi umetnica - "raziskovanjem, umetnostjo in jebeno terapijo" z naslovom O shit I have become my mother! V performansu Reinhardt izmenično izraža izjave intervjuvanih mater in hčera iz Maribora, jih meša z lastno izkušnjo odnosa z materjo in ga osredinja okoli abstraktne entitete, ki naj bi ga temeljno določala - materinske ljubezni.
Skozi vrsto preprostih in vsakdanjih dejavnikov o materinski vlogi, položaju matere v družinskem vsakdanu, odnosu med materjo in hčerko v povezavi z odnosom do telesa in spolnosti, ki jim sistematično sledi umetničina dejavnost z nekakšnimi označevalci materinske ljubezni v obliki mehkih, puhastih belih blazin, gibanja telesa po prostoru, njegovega vpletanja v ilustrativne situacije in ponavljajočih se dejavnosti, umetnica skozi subjektivni fokus razkriva kompleksnost družbene vloge.
Reproduktivne družbene vloge, ki primarno deluje in obstaja kot lastna stalna konstrukcija in reprodukcija. V teh povezavah se razkrije osnovna ambivalentnost materinske ljubezni - zdi se, da temelji bolj na ekonomiji dolga kot na ekonomiji daru; bolj ko daje (vzgaja, hrani, varuje in skrbi), bolj prežema predmet svoje velikodušnosti (materializira podedovane vzorce v telesu - in jazu lastne hčere).
Besedilo: Kaja Kraner
In ne more postati zgodba drugače kot prek vezi branja, se pravi prek zgodbe Drugega (zgodbe, ki jo berejo druge ženske, zgodbe drugih žensk, zgodbe žensk, ki jo pripovedujejo druge), kolikor si to zgodbo Drugega kot našo lastno avtobiografijo še moramo natančno lastiti".1 (Felman, S. 1994. Kaj hoče ženska? Branje in spolna razlika. Baltimore: John Hopkins University Press, str. 14. )
"Biografija vsake ženske se začne v materinem telesu" je ena od izjav Gabi Reinhardt v njenem performansu, hibridu med - kot se v samorefleksivnem trenutku izrazi umetnica - "raziskovanjem, umetnostjo in jebeno terapijo" z naslovom O shit I have become my mother! V performansu Reinhardt izmenično izraža izjave intervjuvanih mater in hčera iz Maribora, jih meša z lastno izkušnjo odnosa z materjo in ga osredinja okoli abstraktne entitete, ki naj bi ga temeljno določala - materinske ljubezni.
Skozi vrsto preprostih in vsakdanjih dejavnikov o materinski vlogi, položaju matere v družinskem vsakdanu, odnosu med materjo in hčerko v povezavi z odnosom do telesa in spolnosti, ki jim sistematično sledi umetničina dejavnost z nekakšnimi označevalci materinske ljubezni v obliki mehkih, puhastih belih blazin, gibanja telesa po prostoru, njegovega vpletanja v ilustrativne situacije in ponavljajočih se dejavnosti, umetnica skozi subjektivni fokus razkriva kompleksnost družbene vloge.
Reproduktivne družbene vloge, ki primarno deluje in obstaja kot lastna stalna konstrukcija in reprodukcija. V teh povezavah se razkrije osnovna ambivalentnost materinske ljubezni - zdi se, da temelji bolj na ekonomiji dolga kot na ekonomiji daru; bolj ko daje (vzgaja, hrani, varuje in skrbi), bolj prežema predmet svoje velikodušnosti (materializira podedovane vzorce v telesu - in jazu lastne hčere).
Besedilo: Kaja Kraner