TAMARA ERDE 2012
Režiserka in performerka Tamara Erde se je v Mariboru mudila v času, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture 2012, ki je v svojem epilogu povzročila prolog najobsežnejšega vala protestov, kar jih je Slovenija kot samostojna država kdajkoli doživela. V svojem dokumentarnem filmu Galibor se Erde nato osredotoči na rekonstrukcijo politične zgodovine, na svetovno gospodarsko krizo in tudi na širše družbeno-kulturne spremembe, ki se pojavljajo v Sloveniji, kot so rezultati procesa vključevanja v EU. Vse navedene segmente rekonstruira s pomočjo intervjujev s posamezniki obeh spolov in različnih starosti, z različnimi osebnimi izkušnjami in subjektivnimi zgodovinami, s čimer abstraktne koncepte in procese vpenja v perspektivo vsakdanje izkustvene realnosti, ki jo spremljajo izrazi osebnih pričakovanj, razočaranj in subjektivnih stanj brezizhodnosti. Da bi poudarila raznoliko heterogenost perspektiv, Erde subtilno črpa iz izbire sogovornikov. Minimalistična pripovedna struktura in njena režijska intervencija pripravita prizorišče za konglomerat osebnih pogledov, ki jih izražajo otroci, kulturni delavci, vojni veterani, politiki in dolgoletni "tuji" prebivalci v Sloveniji ter drugi, ki se dotikajo tem nacionalne identitete in občutka pripadnosti, nacionalne zgodovine in trenutnega družbeno-kulturnega stanja, pri čemer se vsi ti subjektivni pogledi na koncu zlijejo v en sam nujen poziv k spremembi, ki je v rokah družbeno angažiranih posameznikov.
Skratka, Erde svoj dokumentarni film (GALIBOR) gradi na podlagi nastajajočega procesa množične vstaje v Sloveniji, ki se je začel prav v Mariboru. Stališča, ki jih izražajo njeni respondenti, tako po eni strani služijo kot kontekstualne niti vstaje, prikazane na dokaj neizrazit in neočiten način, po drugi strani pa se izkaže, da sam pristop oblikovanja pripovedne strukture deluje kot sredstvo za njeno racionalizacijo - začetna heterogenost in relativna splošnost stališč namreč na koncu vzpostavita zelo jasen fokus in pošljeta zelo jasno sporočilo. S tega vidika dokumentarni film predstavlja pomemben dokument določenega časa, ki protestni val vpiše v zgodovino sinhrono z njegovim dejanskim potekom, preden so ga hegemonske pripovedi medijskih in političnih struktur uspele - večinoma retroaktivno - kodificirati s svojimi lastnimi sklopi označevalcev.
Besedilo: Kaja Kraner
Skratka, Erde svoj dokumentarni film (GALIBOR) gradi na podlagi nastajajočega procesa množične vstaje v Sloveniji, ki se je začel prav v Mariboru. Stališča, ki jih izražajo njeni respondenti, tako po eni strani služijo kot kontekstualne niti vstaje, prikazane na dokaj neizrazit in neočiten način, po drugi strani pa se izkaže, da sam pristop oblikovanja pripovedne strukture deluje kot sredstvo za njeno racionalizacijo - začetna heterogenost in relativna splošnost stališč namreč na koncu vzpostavita zelo jasen fokus in pošljeta zelo jasno sporočilo. S tega vidika dokumentarni film predstavlja pomemben dokument določenega časa, ki protestni val vpiše v zgodovino sinhrono z njegovim dejanskim potekom, preden so ga hegemonske pripovedi medijskih in političnih struktur uspele - večinoma retroaktivno - kodificirati s svojimi lastnimi sklopi označevalcev.
Besedilo: Kaja Kraner